Slovenija izgubila na arbitražnem sodišču ICSID !

Ne, to ni naslov iz prihodnosti, ampak še kako iz sedanjosti, Slovenija je na mednarodnem arbitražnem sodišču ICSID v Washingtonu izgubila tožbo, ki jo je zoper Slovenije vložilo hrvaško podjetje HEP. In odškodnina ? Nekaj več kot 40 milijonov evrov !

Da pojasnimo: Hrvaško podjetje HEP je leta 2005 tožilo Republiko Slovenijo na mednarodnem arbitražnem sodišču ICSID zaradi izpada dobavljanja električne energije iz nuklearke Krško (NEK). Včerja (17.12.215) pa je mednarodno sodišče odločilo, da mora republika Slovenija Hrvaškemu podjetju HEP plačati €19,987,000 odškodnine + EURIBOR obresti + 2 % dodatnih obresti, kar nanese še približno 10 Miljonov € obresti (v primeru plačila na današnji dan). In to še ni vse, Slovenija mora plačati še stroške sodišča, ki znašajo 10 Miljonov USD.

Naj tukaj poudarim, da je to isto sodišče na katerem se odločajo tožbe na podlagi trgovinskih sporazumov kot je TTIP. Tožba je v celoti na voljo na naslovu:
https://icsid.worldbank.org/apps/ICSIDWEB/cases/Pages/casedetail.aspx?CaseNo=ARB/05/24&tab=DOC

To je samo ena izmed tožb na mednarodnem arbitražnem sodišču, število podobnih tožb pa bi se lahko drastično povečalo, če bi Evropska unija sklenila sporazum TTIP in z njim povezan ICS, saj bi tako vsi Ameriški investitorji lahko proti državam članicam EU sprožili podobne postopke. Zato je že samo odločanje o sprejemu TTIP-ja (po mojem mnjenju) sporno, saj o njem odloča samo Evropski parlament (torej Evropski poslanci), ne pa tudi posamezne države, čeprav bodo kasneje prav posamezne države članice nosile posledice tega sporazuma in morebitne tožbe.

Upajmo, da bodo naši Evropski poslanci končno spregledali, kakšne posledice ima lahko sprejetje TTIP-ja. Če ne prej sedaj, ko mora že tako zadolžena Slovenija iz svojega že tako praznega proračuna nekje poiskati še 40 miljonov € za poplačilo Hrvaškega HEP-a (ter seveda stroške arbitražnega sodišča).

PS: Ker je samo zadnji dokument, v katerem je obrazložena odločitev sodišča dolg kar 166 strani, ga na žalost sam še nisem uspel v celoti prebrati, tako da več podrobnosti o tem konkretnem primeru še sledi. V primeru, da kdo osebno pozna ta primer me lahko kontaktira na moj mail: zan.knafelc9@gmail.com) , saj bi vsaka inormacija prišla prav.

TTIP- kaj je bilo že storjeno ?

Mnogi ste me spraševali vprašanja kot so: »kaj lahko storimo da preprečimo TTIP?« ter podobno. Zato sem se odločil da vam predstavim, kaj je bilo do sedaj storjenega proti TTIP-ju ter kaj se še da narediti.

Izoblikovala se je vse-evropska spletna stran https://stop-ttip.org/ , na kateri so do sedaj zbrali že več kot 3,5 milijona podpisov proti TTIP-ju, pa vendar se Evropska komisija še ni odzvala na to pobudo in še vedno nadaljuje z pogajanji za sprejetja TTIP-ja. 

Poleg tega je bilo tudi več protestov po celotni Evropi (tudi Sloveniji), na katerih so udeleženci zahtevali ustavitev postopka pogajanj v zvezi s TTIP-jem, in tudi tokrat se Evropska komisija ni odzvala.  V Berlinu se je na protestu proti TTIP-ju zbralo 250.000 ljudi, ki so vsi zahtevali takojšno zavrnitev TTIP-ja in z njim povezanega ISDS-ja.



Težava pri sporazumu je ta, da Evropska komisija sporazum promovira kot rešitev Evrope, saj naj bi s pomočjo TTIP-ja Evropa končno prišla iz ekonomske krize. Ustvarila naj bi se nova delovna mesta, povečal bi se BDP in tako naprej. In naj tu poudarim, da so te trditve Evropske komisije vsaj deloma resnične, vendar pa je tu potrebno gledati širše: DA, imeli bomo nova delovna mesta, AMPAK kakšna bodo ta delovna mesta in KAKŠNI bodo produkti, zaradi katerih bomo v Evropi imeli večji BDP ?

Odgovor je preprost: Pogoji dela bodo takšni, kakršne bodo določale korporacije. Kakovost izdelkov na trgu pa bodo prav tako določale korporacije, saj z TTIP-jem državam jemljemo zakonodajno moč.
Povedano preprosto: Če bo podjetje hotelo prodajati igrače za dojenčke, ki vsebujejo strupene kemikalije (katerih strupenost je morda že bila dokazana) bo to lahko prodajalo brez težav, v primeru prepovedi s strani države pa bo le to tožila zaradi izgube dobička. Sliši se noro, vendar je povsem možno, na podlagi ICS-ja, o katerem sem pisal v prejšnji objavi.

Mnogi od vas se sprašujete, kaj sploh lahko naredimo ? Ključni odgovor tu so Evropski poslanci ! Prav oni bodo odločali ali se bo TTIP sprejel ali ne, in od njih je odvisna prihodnost Evrope.

 Še vedno ni jasno, kdaj se bo sporazum sprejel, in zelo možno je, da bodo pred sprejetjem volitve Evropskih poslancev. In če se bo to zgodilo, je najpomembnejši kriterij za izvolitev naših Evro poslancev prav njihov odnos do TTIP-ja. Zato ob naslednjih volitvah ne pozabite preveriti, ali vaš izbrani kandidat podpira TTIP ali ne, saj bo mogoče prav on oddal odločilen glas za ali proti sprejetju le tega sporazuma.

TTIP+ISDS/ICS => Konec Evrope, kakršno poznamo

Prejšni vikend sem se kot edini predstavnik iz Slovenije, kot aktivist nevladne organizacije Brez izgovora SLovenija, udeležil usposabljanja v Bruslju. Usposabljanje je bilo namenjeno globjemu spoznavanju ISDS-ja ter novega predloga Evropske komisije, ICS-ja. V tem prispevku bi rad predstavil nekaj ključnih težav tega sporazuma, kot tudi poudaril nesmiselnost novega predloga Evropske komisije.  ( Povezava do izobraževanja, z dodatnim materialom: http://www.s2bnetwork.org/page_id1314/)

Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije prinesel rast BDP-ja ter nova delovna mesta. Prav tako ste verjetno že slišali za potencialno grozovite posledice tega sporazuma, kot so klorirani piščanci, privatizacija voda, gensko spremenjena hrana, in še in še bi lahko naštevali.

Pa vendar le malo Evropske javnosti pozna drugo poglavje TTIP-ja, preprosto poimenovan »Investment«, oz. po slovensko »Naložbe/Investicije«. Poglavje se pojavlja v večini mednarodnih sporazumov, prav tako pa se z njim pojavlja ogromno težav. Večina ga pozna pod kratico ISDS (Investor-state dispute settlement), ki bi jo lahko v grobem prevedli kot »Zaščita naložb in mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo«.
Sam koncept je nadvse preprost: Tuja podjetja investirajo v neko državo (npr. odprejo novo tovarno) in v zameno zahtevajo nekatera temeljna zagotovila, da država ne bo škodovala njihovem delovanju. Sliši se preprosto, vendar z natančnejšo analizo besedila, ter poznavanjem zgodovine ISDS-ja kar hitro pridemo do sklepa, da je to poglavje neustavljivo orožje mednarodnih korporacij proti Evropi kakršno poznamo.

Sam sporazum določa, da ima država vso pravico spreminjati zakone v skladu z javnim interesom, vendar pa določeni členi tega sporazuma omogočajo, da tuje korporacije lahko na mednarodnih sodiščih zahtevajo odškodnino za izgubljen dobiček.

 Sliši se logično, mar ne ? Pa vendar, ta sporazum dovoljuje, da lahko podjetje toži državo tudi v primeru, ko država npr. dvigne minimalno plač0, saj s tem podjetje izgubi del dobička!  Si predstavljate, da mora država zato, ker hoče poskrbeti za svoje državljane, plačati gromozanske odškodnine korporacijam ? Prav to omogočata TTIP in ISDS.

Če še vedno niste prepričani kako močno je to orožje v rokah korporacij mi dovolite, da vam na kratko predstavim dva primera tožb, ki so se že zgodile na podlagi podobnih sporazumov:

1. Urugvaj je leta 2009 sprejel strožjo zakonodajo, na področju prodaje cigaret. Od sprejetja zakona, so morale vse škatlice cigaret vsebovati slikovna ter pisna opozori o škodljivosti kajenja. Vendar pa je kmalu zatem Philipp Morris, največji proizvajalec cigaret, vložil tožbo na arbitražnem sodišču, v kateri je od Urugvaja zahteval 2 milijardi dolarjev odškodnine ter prenehanje izvajanje zakona. Tožba je še vedno v teku, vendar vse kaže na to, da bo Urugvaj moral ugoditi zahtevam Philip Morris-a.

2. Romunija je prepovedala odprtje rudnika zlata, ki ga je na njihovih tleh želelo odpreti Kanadsko podjetje Gabriel Resources, saj bi odprtje takšnega rudnika prineslo veliko onesnaženje lokalnega okolja ter povzročilo zdravstvene težave prebivalcem v okolici. Ker pa je Romunija že pred časom podpisala ISDS sporazum z Kanado, jih sedaj podjetje Gabriel Resources toži zaradi prepovedi, in sicer za kar milijardo dolarjev!  Romunija se še vedno bori na arbitražnem sodišču, vendar tudi v tem primeru vse kaže na zmago podjetja.

Hej hej, ampak še vedno o tem, ali bo država morala plačati odškodnino odločajo sodišča, ki pa so neodvisna in nepristranska mar ne? Na žalost to ne drži. Tako imenovana »sodišča« so sestavljena iz treh arbitrov, ki odločajo o celotni zadevi. Seveda so po definiciji »nepristranski«, vendar kaj ko večina teh arbitrov oz. »sodnikov« dela prav za mednarodne korporacije. Težava je tudi v tem, da pritožba na njihovo odločitev ni možna. Češnjico na vrhu torte pa doda tudi dejstvo, da je njihova plača kar 2000 USD na uro! In vse stroške v primeru izgubljene tožbe seveda plača država. In stroški so lahko zelo visoki , v večini primerov več milijonov dolarjev!

Evropska komisija je objavila, da ISDS-ja ne bo v TTIP sporazumu, in za trenutek je vse kazalo na to, da se bomo izognili najhujšemu. Sporočilo je bilo: ISDS je mrtev. Pa vendar, ISDS je še vedno živ in brca, vendar tokrat pot novim imenom, Investmen Court System, ali na kratko ICS. Komisija je spretno preimenovala arbitre v »sodnike« ter arbitražna sodišča v »mednarodna sodišča«, kar pa ne pripomore k nepristranskosti in neodvisnosti le teh.

Če se ne bo nič spremenilo (in samo od sebe se ne bo) bomo kmalu tudi naslovnica slovenskega časopisa ponašala naslov: »Monsanto iztožil 2 miljardi dolarjev odškodnine zaradi prepovedi gojenja GSO v Sloveniji, naša država pa mora plačati še za 8 milijonov dolarjev sodnih stroškov.« Vendar pa obstaja še večja nevarnost. Nekatere države, ki imajo manjši proračun (mednje spada tudi Slovenija) bodo pred spremembo zakona dobro premislile, saj lahko pričakujejo tožbe, ki pa si jih kot država ne bo mogla privoščiti. In tako bomo državljani pristali v rokah mednarodnih korporacij, saj država ne bo več imela dovolj velikega vpliva na zakonodajo.

Nihče med nami si ne želi jesti gensko spremenjene hrane ter kloriranih piščancev, nihče si ne želi obleči majice, ki je bila proizvedena z rakotvornimi kemikalijami, prav nobeden izmed nas ne želi dočakati dne, ko bodo korporacije prevzele oblast nad Evropo ter svetom, pa vendar se to dogaja prav seda! 

Potrebno je ukrepati sedaj! Delite to sporočilo med svoje prijatelje ter znance. Od svojih izvoljenih predstavnikov v parlamentu zahtevajte pojasnilo, zakaj podpirajo tak sporazum. [i]Še naprej spremljajte dogajanje na temo TTIP-ja ter drugih škodljivih sporazumov, zahtevajte javna pojasnila dokumentov s strani Evropske komisije, saj bo v nasprotnem primeru le ta še naprej delovala brez kakršnihkoli zadržkov.

---

[i]Glede na zapis na srani http://bit.ly/1jj9PX2
 naša vlada podpira TTIP, saj na strani nikjer ne omenja možnih negativnih učinkov !

OPOMBA: Ker sem prejel veliko komentarjev na temo: "GSO ni nujno škodljiv" in podobno, naj tukaj poudarim, da sam nisem proti napredku, vendar pa sem proti temu, da se na trgu prodaja hrana ter živila, za katere še ne vemo kakšne dolgoročne posledice lahko povzročijo na naš organizem. Podobno kot pri tobačni industriji: Cigarete so bile kar dolgo izdelek brez kakršnihkoli regulacij, saj ni bilo nobene študije o njihovi škodljivosti. Šele ko je svetovna javnost spregledala, kakšno škodo povzroča tobačni dim, so države začele sprejemati regulacijske zakone proti tobačni industriji. Podobno je pri GSO, zaenkrat še ne vemo kakšne posledice lahko povzročajo, vendar pa bi z sprejemom TTIP-ja posredno dovolili prodajo le teh tudi na Evropskem trgu, še preden bi uspeli dokazati njihove prednosti, ali škodljivosti !